Ravno berem eno knjigo o gorah, ki sem jo našel v omari in je en super odstavek notri:
»Doživetja sicer množimo, ker nam tehnika in blaginja dovoljujeta ali vsiljujeta njih kopičenje. Toda preobilje dražljajev in vzburjenj preprečuje globino vtisa in onemogoča odmevno doživetje v duši. Še nihče ni svoje čutarice napolnil ob slapu, marveč samo ob majhnem mirno žuborečem potoku.«
Sem takoj dobil tole asociacijo – včasih sem kupil kaseto ali cd in ga stokrat preposlušal. Sedaj pa nabiramo na tisoče mp3-jev, pa potem sploh nič ne poslušamo…toliko posnetkov pregledamo, pa gre vse mimo nas…. Kaj pa če bi danes pustili eni tango pesmi, da se vrti in vrti in se nas dotakne.