O znanih plesalcih…družina Naveira

Oče Gustavo Naveira (rojen 1960) je začel plesati, ko je imel 20 let. Na kitaro je igral od 7. do 20. leta in jo 3 leta tudi študiral na konservatoriju. Sam o svojih začetkih tanga pravi takole:

“Odraščal sem okoli tanga – moj oče je bil tanguero in v hiši smo vedno poslušali tango glasbo. Glede samega plesa pa se spominjam posebnega dogodka. Ko sem bil star 12 let, smo šli z mojo družino na neko poroko. Nikogar nismo poznali osebno, mama je bila šivilja za nevesto, zato tam nismo poznali nikogar. Med sprejemom je nekdo prižgal tango in ženska, ki je bila na recepciji, je, ko je zaslišala tango, na ves glas vprašala: “Ali je tukaj kakšen moški, ki zna zares plesati tango, da bi zaplesal z mano?” Na začetku ni nihče odgovoril, toda moj oče, popoln neznanec v tej skupini ljudi, je nenadoma rekel: “V veselje mi bo, Señora.” Za tem je sledila velika tišina v prostoru. Moj oče je bil na drugi strani dvorane in je stal tam in čakal, da potrdi povabilo. Ko je rekla da, je stopil proti njej in srečala sta se sredi dvorane. In sta zaplesala. Nista se poznala, in vendar sta plesala tako dobro, kot da bi to počela skupaj že vrsto let. Ta situacija je bila zame in za vse na zabavi neverjetna. Tisti trenutek je postal oče zame pravi junak. Kot komentar k temu dogodku pa naj omenim še tole: ženske moje družine takrat niso bile v tem prostoru. Bila sva samo moj oče in jaz. Če bi bila tam moja mama, mislim, da oče tega ne bi storil.”

“Ko sem bil star šestnajst let, sem se želel naučiti plesati tango od očeta, toda to ni bilo najbolj uspešno. Torej, ko sem bil v svojih dvajsetih, približno leta 1981, sem začel študirati pri Rodolfu Dinzelu. Bil sem eden njegovih najboljših učencev in on me je posebej opazil in je trdo delal na meni. Toda nekatere stvari sem se naučil od nekaterih milonguerov izven tečajev. Učitelj, ki mi je dal veliko, je bil Pepito Avellaneda, vendar moram omeniti tudi pomembnost Antonia Todara in Gerarda Portalea (Todaro je učil tudi Andrejo Misse). Takrat sem našel tudi soplesalko za vadbo, ki sem jo spoznal na univerzi v Buenos Airesu, pri predmetu folklorni balet. Ta soplesalka je bila Olga Besio, ki je bila nato moja žena. Začela me je spodbujati, naj začnem poučevati. Z njo sem prvič začel poučevati leta 1983. Pred prvim tečajem sem bil seveda zelo zaposlen s tem, kaj bom rekel in kako bom poučeval. Tako sem sedel s papirjem in svinčnikom in strukturiral poučevanje. Z Olgo sva pred prvimi tečaji, ki sva jih poučevala, ustvarila obsežne zapiske, ki jih imam še danes (opombe, grafikoni, tabele, diagrami, risbe – vredno več kot šestdeset strani!) Na nek način to počnem od takrat – sedim tam s papirjem in svinčnikom, analiziram in sintetiziram, iščem strukturo, ki se skriva pod tem socialnim plesom, ki ga vsi plešemo.“

Gustavo je vsekakor znan po svojem analitičnem pristopu k plesu. Verjetno spada med plesalce, ki so najbolj vplivali na poučevanje tanga po vsem svetu. Uspelo mu je namreč razjasniti koncepte o sami strukturi plesa. To je mnogim olajšalo razumevanje tega plesa in raven poučevanja se je tudi po njegovi zaslugi precej povečala.

Leta 1997 se je pojavil v filmu La Leccion de Tango Sally Potter, med pripravami na film pa je ustanovil skupino s Fabianom Salasom in Pablom Veronom. Kasneje je skupaj s Fabianom Salasom ustanovil organizacijo Cosmotango, v kateri je sodeloval le nekaj let.

Praktika na Cochabamba 444 naj bi bila dolga leta slavno zbirališče za vas, Fabiana Salasa, Chicha Frumboli in druge, ki so dolgo časa tesno sodelovali z vami. Kako se je to začelo?

Gustavo: »Udeležil sem se praktike od Pepita Avellanede na Cochabambi 444 v klubu Belgrano v San Telmu. Nekoč v osemdesetih letih je bil Pepito zelo zaželen kot plesalec in učitelj v Evropi in drugod. Zato me je prosil, naj v petek zvečer prevzamem njegovo praktiko. Moji učenci tanga so potem prišli tja in vadili. Na začetku se spominjam Fabiana Salasa – bil je nekako divji človek. Jaz sem bil tisti, ki naj bi organiziral prostor, da smo se zbirali in poskušali nore stvari, da bi našli vse možnosti v tangu. Spominjam se, kako smo neke noči odkrili, da je bilo iz ochota možnih 98 gančev! Ves čas smo razpravljali o tangu, iskali dobre informacije in ideje od vseh, ki so bili pripravljeni govoriti z nami, za katere se je zdelo, da nekaj vedo o tangu.»

Mariano Chicho Frumboli je v nekem intervjuju dejal, da se je vse, kar ve o tango tehniki, naučil od vas. Kdaj je Chicho vstopil na tango sceno?

Gustavo: »Ne spomnim se točno datumov, morda okrog leta 1990. Že od začetka sem bil zelo uspešen kot učitelj. In takrat je bila skupnost tanga zelo majhna, zato so vsi bolj ali manj takoj vedeli zame. Chicha sem spoznal prek Viktorije, njegove takratne partnerke. Victoria je bila sodobna plesalka, igralka in še marsikaj, odlična umetnica. In učila se je tanga, Chicha pa je spoznala kot partnerja pri svojem gledališkem delu. Chicho je z njo igral lik v delu plesnega gledališča. Kot del svoje vloge je moral narediti nekaj korakov tanga. Torej, pripeljala ga je k meni na tečaj. Toda Chicho je bil takrat, samo po šestih mesecih tango tečajev, neverjeten kot plesalec tanga. Mislim, da je potem zapustil gledališče, glasbo in vse ostalo, kar ga je zanimalo. Bil je tako obseden s tangom – nekega dne se ga spominjam – tega ne bom nikoli pozabil – me je v mojem studiu zelo resno pogledal in rekel: “Gustavo, kaj bomo naredili s tem!? To je tako neverjeten način ustvarjanja umetnosti, s tem moramo narediti nekaj res odličnega, nekaj OGROMNEGA !!! In bil je zelo navdušen, noro navdušen, ko mi je to povedal, in no, v tistem trenutku se je naša skupna zgodba res začela. Chicho je bil absolutno najboljši plesalec, kar sem jih takrat videl. Začel je sodelovati z mano in Fabianom Salasom, in rekla sva si: “No, morava ga prisiliti, da se nama res pridruži pri tem delu, sicer mu bova morala zlomiti noge! Počel je namreč nore stvari, ki jih ni mogel storiti nihče drug!«

Gustavo, na svojih tečajih oz. seminarjih plesalcem odsvetuješ snemanje (za kasnejšo vadbo doma). Lahko razložiš zakaj?

Res je, na najinih tečajih, spodbujava plesalce, da si delajo pisne zapiske namesto, da snemajo le gib, ki smo se ga učili. Prvič zato, ker pri tem, ko snemajo, kar dejansko delajo je to, da vadijo uporabo svoje kamere. To je morda lahko koristno, ampak nima veze z učenjem tanga. Drugo, zelo verjetno je, da nikoli več ne bodo gledali tega posnetka, ki so ga posneli. Pa tudi če so vadili doma, predvidevava, da posnetek niti približno ni bil tako koristen, kot so upali, da bo, ko so ga posneli. To govorim iz svojih izkušenj. Veliko težje se je učiti iz posnetkov, kot iz svojih lastnih zapiskov. Resnična poanta pa je v tem: če si zapisujete pisne zapiske, namesto da bi samo posneli gib, je že res, da morda zapiskov ne boste nikoli več pogledali. Toda sam akt zapisovanja bo začel spreminjati razmišljanje o vašem tangu. Našli boste način, kako v simboličnem smislu analizirati in razložiti, kar počnete sami. Ti simboli bodo za vas postali dragoceno orodje za analizo tanga, ki ga sami izvajate, in tanga, ki vam je všeč oz. ki ga vidite pri drugih. Že sámo dejanje zapisovanja zapiskov o tečaju, individualni uri, etc vas bo naredilo boljšega plesalca/ko, veliko bolj kot dejanje snemanja.

Gustavo ima s prvo ženo Olgo Besio dva otroka, ki sta prav tako odlična plesalca: Ariadno in Federica.

Od leta 1995 pa pleše in poučuje z Giselle Anne. Spoznala sta se v Španiji, na festivalu Sitges, kamor sta bila oba povabljena kot solo učitelja, organizator festivala pa ju je na samem festivalu prosil, če bi kar skupaj nastopala in sta morala pripraviti nastop v enem vikendu. Gustavo in Gisele Anne živita v Koloradu v ZDA, kjer imata lasten tango studio. Poučujeta tudi drugod po svetu. Od leta 2010 v Boulderju v Koloradu organizirata festival argentinskega tanga: BTF (Boulder Tango Festival, približno vsako leto septembra / oktobra). Z Gisele Anne imata 2 otroka.

Polovica njegovih nastopov je koreografiranih, polovica pa improviziranih. Ko koreografijo s skupino plesalcev sestavijo in so z njo bolj ali manj zadovoljni, jo začnejo nastopati. Pred vsakim nastopom morajo vaditi (pogostost vadbe je odvisna od uskladitve časa vseh plesalcev), vendar pravi, da ima sam šele po dveh letih popoln nadzor nad posamezno koreografijo.

Dva posnetka Gustava in Gizelle Anne:

Mama Olga Besio sedaj v Buenos Airesu vodi delavnice argentinskega tanga za otroke. Več na prispevku:

Hči Ariadna Naveira spada v sam vrh mladih tango plesalk (kako ne bo, saj pleše že od mladih nog z očetomJ ). Poučuje s svojim možem Fernandom Sanchezom, s katerim imata 2 mlajša otroka. Živita v Buenos Airesu.

Njunih plesov na YouTubu je precej. Zame osebno je ona predvsem plesalka, ki je zelo stabilna v plesu, prezentna in odlična koreografinja.

En lep posnetek njune čiste improvizacije, ko ju je organizator festivala presenetil z glasbo:

Tukaj je en lep prispevek v slovenščini od Ariadne Naveire: https://4d.rtvslo.si/arhiv/evropa-osebno/174246048

Koreografija iz Mallorce:

Zame je zanimivo tudi to, da ima tudi Ariadna v zaprti drži glavo obrnjeno vedno v desno, kar danes redkeje vidim na plesišču (enako imajo tudi plesalke bratov Misse).

Še en lep posnetek iz Dunaja:

Ariadna pa je tudi plesalka, ki zna odlično, ampak zares odlično vodit, pri tem pa je precej podobna očetu. Tukaj posnetek iz Ljubljanske Festivalne dvorane (Ariadna je bila že večkrat povabljena v Slovenijo). V živo je res super izgledalo in zame je bil to najbolj zanimiv ples tega večera, leta 2011:

Sin Federico Naveira je s tangom začel pri osmih letih in je dolga leta plesal in nastopal s svojo sestro Ariadno. Tanga se je učil od svoje mame Olge in očeta Gustava. Leta 2008 je začel plesati z Ines Muzzopappa, s katero sta bila nekaj časa par. Od leta 2011 pleše z Sabrino Masso, s katero predstavljata par mlade generacije plesalcev v Buenos Airesu.