Zakaj bi argentinski tango morali vaditi sami in v paru?

Tečajniki me pogosto sprašujejo, kako bi bilo najbolje, da se učijo tanga, da bi enakomerno napredovali, in predvsem, kakšna vadbena rutina je najbolj koristna – naj vadijo sami, v paru, v skupini ali na praktiki?

Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba najprej razumeti, da pri tangu govorimo o dveh različnih spretnostih. Pri prvi gre za sposobnost plesanja na glasbo, dobre izvedbe korakov in premikanja po prostoru, sposobnost obdržati ravnotežje … Druga spretnost pa je komuniciranje s partnerjem oz. tisto, čemur pravimo vodenje in sledenje, torej sposobnost ustvarjanja povezave v paru.

Ko govorimo o plesu, ki ga izvajamo na odru (recimo sodobni ples, hip hop ali trebušni ples, če naštejemo le nekatere), govorimo v prvi vrsti o spretnosti lastnega gibanja. Pri solo plesih ni sledi o stalnem komuniciranju s partnerjem, ki ga držite blizu v svojih rokah. Lahko pa o partnerski tehniki govorimo pri številnih odrskih plesih v paru, a se ta razlikuje od tiste pri tangu, saj so odrski plesi pogosto koreografirani in se ne izvajajo v objemu.

Oglejte si urnik rednih tečajev argentinskega tanga in paket s katerim dobite 12 ur tečajev brezplačno. 

Da bi razumeli, zakaj v povezavi s tangom (ali nekaterimi drugimi plesi v paru, ki temeljijo na improvizaciji) govorimo o dveh veščinah, si predstavljajte profesionalno odrsko plesalko, ki jo naučite vse ‘trike’ – celotno tango besedišče in način, kako ga uporabiti na glasbo. Zaradi svojega plesnega predznanja bo informacije absorbirala zelo hitro, gibe in sekvence korakov bo sama izvajala precizno in graciozno, pa tudi perfektno muzikalično. Nato pa postavite to plesalko v položaj, ko mora slediti popolni improvizaciji, in nastala bo zmešnjava.

Sedaj pa si predstavljajte žensko, ki se brez plesnega predznanja začne učiti tango. Na tečajih in praktikah se uči prisluhniti partnerju, spoznava, kako se odzivati na vodstvo v smislu smeri, hitrosti in gibanja, kdaj in koliko naj pivotira, kdaj naj se ustavi in kdaj naj nadaljuje korak. Obišče vse milonge, pleše z vsemi, ki jo povabijo, in se prilagodi vsem tehnikam vodenja. V enem letu je razvila precej prijeten objem, sledi dobro ter večinoma dobro interpretira glasbo, v veliki meri uživa v plesu, z lahkoto sprejme povabilo na ples vseh vrst plesalcev in zato na milongi le redko dalj časa sedi. Soplesalci jo imajo radi zaradi njenih ‘partnerskih’ kvalitet (njenega objema, ki sporoča zaupanje, njenega živahnega odziva na vodstvo in glasbo) in tudi zaradi njenih ‘človeških’ kvalitet (uživa v plesu, je odprta in pozitivno naravnana). Glede na svojo priljubljenost razmišlja o sebi kot o precej dobri plesalki in začne jo motiti, da je najboljši plesalci v mestu nikoli ne povabijo. Sama se čuti pripravljena za njih in misli, da je ne povabijo preprosto zato, ker se bojijo preizkusiti nekoga novega. Čuti (saj ji je bilo že večkrat povedano), da ima njen ples veliko kvalitet, zakaj torej ne pridejo ponjo?

Potem pa nekega dne svoj ples posname. Seveda si je pred tem večkrat ogledala plesne zvezdnike na YouTubu in občudovala visoke boleje, brce, perfektne noge, hitrost itd. Ko pa na posnetku vidi sebe, je kar naenkrat presunjena, kako so njene noge šibke, počasne, dolgočasne, kako je njena drža majava in kako ves čas izgublja ravnotežje. Izgublja tudi stik s plesalcem, glavo obrača na vse strani …
Počasi začenja razumeti, zakaj jo nekateri boljši plesalci ignorirajo. Začenja se spraševati, zakaj bi sploh kdo plesal z njo, glede na to, kaj je videla na posnetku. Tu se jasno opazi ločenost dveh komponent. Ona sploh ni slaba kot TANGERA, ki sledi, enostavno še ni dovršena kot PLESALKA v tehničnem pomenu besede.

Zdaj ima dve možnosti: ali začne vaditi tehniko ter teži k napredovanju in izboljšanju svojih fizičnih kapacitet ali pa ostane le prijetna soplesalka in tako ne napreduje.

Plesalke večinoma imajo voljo in željo po napredku in izboljšanju tehnike, saj je na večini tango scen več žensk kot moških, in če želijo več plesati, morajo postati boljše. Po drugi strani pa so moški dostikrat zadovoljni že, če znajo voditi. Redki so zainteresirani za samostojno vadbo tehnike, obratov, drže. Dolge široke hlače skrijejo polovico nerodnih gibov. Večina tako ali tako gleda plesalko in njene gibe, tako da je njemu malo mar, kako in kam postavi svojo nogo.

Oglejte si urnik rednih tečajev argentinskega tanga in paket s katerim dobite 12 ur tečajev brezplačno. 

V povezavi s tem naj omenim, da v tangu govorimo o dveh stvareh: kako je videti in kako je čutiti. Pri (koreografiranem) odrskem nastopu je najpomembnejše, kako je videti. Kako je čutiti, je izključno v zasebni sferi plesalca. Je pa to, kako ples čuti plesalec ter kako ga čuti njegov partner, izjemnega pomena za dobro komunikacijo.

Na milongi plesalci velikokrat izberejo soplesalca na podlagi tega, kako je videti, ko pleše. Ali bodo kasneje spet plesali z njim, pa je odvisno od tega, kako je bilo čutiti ples. To razlaga pogosto slišan stavek – on oz. ona ne izgleda nič posebnega, pleše pa izjemno (ali obratno).
Če že govorimo o dveh stvareh v tangu, je logično, da je treba vaditi obe. Lahko se sami odločite, kateri boste dali prednost, vendar če boste eno zanemarjali, bo to nedvomno zmanjševalo celotno zadovoljstvo oz. izkušnjo v plesu. Najbolj čuteča in senzibilna plesalka ne bo zmogla dati plesalcu dobre izkušnje objema, če ni sposobna obdržati ravnotežja. Oziroma največji virtuoz v vodenju vseh elementov ne bo najbolj prijeten partner, če ne bo znal vzpostaviti povezave s plesalko.

V tangu tako uporabljamo izraza tehnika in komunikacija (oz. povezava). Tako poimenovanje je sicer malce nerodno, saj je komunikacija v tangu tudi tehnika. Če vam učitelj reče, da je komunikacija nekaj, kar moraš čutiti, oz. sledenje srcu, potem hitro zamenjajte učitelja. Nedvomno je, da je komunikacija nekaj, kar se čuti in da je tudi srce povezano s tem, vendar je tudi dejanje in se ga lahko demonstrira, pokaže in nauči. Če vam učitelj ne more razložiti, kako se sledi in vodi, potem sam tega ni sposoben ali pa znanja ne zna ubesediti.

V časih, ko plesalci niso imeli poglobljenega znanja o tangu kot skupku veščin in kako te veščine naučiti, se je tehniko učilo tako, da so rekli ‘naredi to, to in to’, glede komunikacije pa so poudarjali, da je treba ‘slediti srcu oz. začutiti’. Tisti maestri, ki so stvari dejansko znali razložiti, pa so se vedli, kot da imajo posebno znanje. Zlasti komunikacija je bila tisti del, ki je odprl pot številnim misterijem in skrivnostim o tem, kaj je pravi tango. In kje se ga lahko dobi. Učenci, ki niso mogli razumeti, kako se komunicira v tangu, so menili, da je to njihova lastna krivda – da niso dovolj nadarjeni, občutljivi ali dovolj ‘argentinski’.

Precej bolj preprosto je razložiti, kako se hodi ali obrača na eni nogi, kot učiti, kako voditi ali kako slediti vodenju. Vedeti je treba, da so prvi Argentinci, ki so učili tango v Evropi, pogosto učili tiste, ki niso znali špansko, zato so uporabljali angleščino ali kak drug jezik, ki ga niso posebej dobro obvladali. Zelo enostavno je razložiti vidno gibanje s preprostim besediščem, skoraj nemogoče pa je s preprostimi besedami razložiti komunikacijo v tangu, kjer gre za odnos v paru in zajema mikro gibanja znotraj glavnega gibanja, npr. energijo in povezavo v sodobnem plesu. In kadar manjka dobra razlaga, se hitro začne govoriti, da je to nekaj mističnega, nekaj, česar so sposobni le izbranci, tisti, ki imajo ‘corazon’ (srce).

In če se vrnem na vprašanje vadbe: najučinkoviteje je, če se posvečamo tako individualni vadbi (tehnika) kot tudi vadbi v paru (komunikacija). Če menite, da ste slabši v eni od spretnosti, lahko začasno daste prednost eni vadbi, vendar je priporočljivo, da sta obe spretnosti v ravnovesju. Ljudje pogosto menijo, da morajo v svoje življenje vključiti kakšno dejavnost (npr. jogo, pilates ali kakšno drugo plesno zvrst), da bi izboljšali svoj tango. A razmišljanje, da boste zaradi joge ali pilatesa postali boljši plesalec tanga, je enako, kot če bi razmišljali, da vas bo učenje francoščine naredilo boljše v govorjenju španščine. Še vedno se boste morali naučiti španščine govoriti špansko.

 

Avtor članka: Veronica Toumanova

Prevod: Dana Popović

Vir v angleščini


Kategorije: TANGO TEČAJI