{"id":9983,"date":"2012-09-26T15:27:33","date_gmt":"2012-09-26T13:27:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.calesitatango.si\/?p=9983"},"modified":"2016-11-04T11:12:33","modified_gmt":"2016-11-04T09:12:33","slug":"anibal-troilo-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/anibal-troilo-1-del\/","title":{"rendered":"Anibal Troilo 1.del"},"content":{"rendered":"

Lepo pozdravljeni! Danes za\u010denjamo s serijo izobra\u017eevanj na temo orkestrov, saj te orkestre poslu\u0161amo na vsaki milongi. Prvi na seznamu bo Anibal Troilo<\/strong>.<\/p>\n

<\/code>
\n\"\"<\/a>Kratka dejstva:<\/strong><\/p>\n

Rojen<\/strong>: 11. julij 1914, Buenos Aires
\nUmrl<\/strong>: 18. maj 1975, Buenos aires
\nVzdevek<\/strong>: Pichucho, El Gordo (v Argentini ima veliko plesalcev in glasbenikov vzdevek)
\nBil je<\/strong>: Glasbenik, direktor orkestra, skladatelj, po mnenju mnogih tudi najve\u010dji bandoneon Buenos Airesa in s tem argentinskega tanga.
\nIn\u0161trument<\/strong>: Bandoneon<\/p>\n

Njegova pot<\/strong>:<\/span><\/p>\n

Anibal je dobil imel po svojem o\u010detu, kasneje pa je dobil vzdevek Pichuco, zatem pa \u0161e el Gordo (kar pomeni “debeli”).<\/p>\n

Prvo sre\u010danje z bandoneonom pojasnjuje sam v enem izmed njegovih kasnej\u0161ih intervjujev. Takrat se je za\u010dela tudi pot najve\u010djega bandoneona vseh \u010dasov. Njegov tango namre\u010d sli\u0161imo na vsaki dobri milongi. In sicer se je zgodilo leta 1923. Nekega dne je \u0161el s prijatelji na piknik. Na zabavi je igral ansambel, kjer sta bila tudi dva bandoneonista. Mali Anibal jih je poslu\u0161al in spremljal cel dan. Tisti trenutek, ko so od\u0161li glasbeniki na kosilo, se je Anibal hitro odpravil do stopnic, kjer so pustili svoja glasbila in vzel in\u0161trument v svoje naro\u010dje. Takrat je bilo prvi\u010d, da je imel bandoneon na svojih kolenih.<\/p>\n

Hitro je za\u010del kazati talent in tako mu je eden od lastnikov lokalnih kino projekcij ponudil, da bi igral klavir v njegovem kinu. Kino se je imenoval Petit Colon, danes pa tam stoji velik trgovinski center Abasto (v Buenos Airesu). Tisti, ki ste \u017ee obiskali Buenos Aires ga sigurno poznate. Dana je, med svojim obiskom v BsAs, stanovala zelo blizu tega centra in tam veselo nakupovala \ud83d\ude42 Skratka, Anibal je tako po \u0161oli hodil v kino in tam igral, kar pa ni bilo v\u0161e\u010d njegovi materi, kajti to je pomenilo odsotnost do 1 ure zjutraj. \u0160ola pa bi morala biti na prvem mestu.<\/p>\n

Kasneje se je za kratek \u010das pridru\u017eil \u017eenskemu orkestru. In kot je povedal pozneje eden izmed njegovih pevcev, so bile vse \u017eenske v tem orkestru bolj obilne in \u017ee takrat se je Troilo zelo dobro ujel z njimi. Dobili so nadimek “Los gorditos” (Debeli, po slovensko).<\/p>\n

Nekaj \u010dasa je Anibal Troilo nastopal v dru\u017ebi, takrat \u0161e mladega in manj znanega pianista Osvalda Puglieseja. Kratek \u010das pa je igral tudi za Juan D’Arienza in Angel D’Agostina.<\/p>\n

Nato je pri\u0161el velikemu orkestru Julia de Cara. Orkester de Cara je dejansko pomenil prelomnico v tistih letih, saj je takrat nastal tango, ki ga poznamo danes z ve\u010dernih milong in to pomeni tudi dokon\u010dni prelom tanga iz zgodnjih tridesetih let. Orkester De Cara je imel velikega bandoneonista, od katerega se je Troilo navzel veliko podobnosti in sloga. To je Pedro Laurenz, ki je tudi sam kasneje ustanovil lastni orkester, vendar precej manj uspe\u0161en, kot je bil Troilov.\u00a0 Med ostalimi vzorniki Troila sta bila \u0161e bandononista Pedro Maffia in Ciriaco Ortiz. Kasneje je Troilo posvetil enega izmed svojih tangov svojemu vzorniku ‘A Pedro Maffia’. 14 \u010dlanska zasedba je po\u017eela velik uspeh z igranjem po no\u010dnih klubih.<\/p>\n

Vendar je Troilo hitro napredoval in samo pri\u010dakovati je bilo, kdaj bo ustanovil lastni orkester (Orquesta tipica). Kar se je tudi zgodilo, leta 1937. Debi se je zgodil v no\u010dnem klubu Marabu v Buenos Airesu.<\/p>\n

V takratni zasedbi njegovega orkestra sta bila pianist Orlando Go\u00f1i in vokalist Francisco Fiorentino. Iz tega obdobja poznamo tudi najbolj znane izvedbe njegovega orkestra. Med ostalimi glasbeniki, je za njega igral tudi Astor Piazzolla. Med bolj znane Troilove skladbe sodijo: Te aconsejo que me olvides, Cachirulo, Milongueando en el 40, En esta tarde gris, Yo soy un tango, Guapeando.<\/p>\n

Na posnetku spodaj ena bolj\u0161ih improvizacij oz. interpretacij Troilove pesmi Te aconsejo que me olvides, kar pomeni Predlagam ti, da me pozabi\u0161. Ple\u0161eta Andrea Misse in Javier Rodriguez.<\/p>\n

[su_youtube url=”http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=Bqtm_mpxAok”]<\/p>\n

Preberite tudi: Anibal Troilo 2. del<\/a><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Lepo pozdravljeni! Danes za\u010denjamo s serijo izobra\u017eevanj na temo orkestrov, saj te orkestre poslu\u0161amo na vsaki milongi. Prvi na seznamu bo Anibal Troilo. Kratka dejstva: Rojen: 11. julij 1914, Buenos Aires Umrl: 18. maj 1975, Buenos aires Vzdevek: Pichucho, El Gordo (v Argentini ima veliko plesalcev in glasbenikov vzdevek) Bil je: Glasbenik, direktor orkestra, skladatelj,…<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":16868,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[57],"tags":[],"class_list":["post-9983","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-tango-glasba"],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/Anibal-Troilo-bandoneon.png","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9983","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9983"}],"version-history":[{"count":29,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9983\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17372,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9983\/revisions\/17372"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16868"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9983"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9983"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9983"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}