{"id":9691,"date":"2012-09-06T18:35:01","date_gmt":"2012-09-06T16:35:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.calesitatango.si\/?p=9691"},"modified":"2016-11-04T11:14:14","modified_gmt":"2016-11-04T09:14:14","slug":"bandoneon","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/bandoneon\/","title":{"rendered":"Bandoneon"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><strong>Bandoneon iz Nem\u010dije?<br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Med zgodovinarji je veliko dilem o tem, kdo naj bi imel dejansko zaslugo za za\u010detek bandonena. Vendar pa so si edini v tem, da izvira iz Nem\u010dije. Kot vsak nov izum, je imel tudi ta \u010disto prakti\u010den namen. Bandoneon je malo glasbilo, ki je postalo hitro popularno, saj ljudje niso imeli denarja za dra\u017eje in\u0161trumente, kot je bila na primer harmonika. Njegova druga prednost pa je bila v tem, da ga je bilo precej la\u017eje prena\u0161ati iz kraja v kraj (kar je bilo v verskih obredih in pogrebih pogosto).<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Nekateri trdijo, da gre zasluga za izum oz. za priredbo orgelskega glasbila v obliko bandoneona, Carlu Friederichu Uhligu iz Sa\u0161ka, nekateri pa pravijo, da ga je vpeljal Heinrich Band, doma\u010din iz mesta Carlsfeld, ki danes velja za zibelko bandoneona. Sam menim, da gre zahvala obema. Vendar pa se zlato obdobje bandoneona za\u010dne \u0161ele, ko ga Ernest Louis Arnold s svojo tovarno glasbil &#8220;Ernest Louis Arnold Bandonion Konzertina und Fabrik&#8221; vzame v svojo proizvodnjo. Sam je vzpostavil proizvodnjo, nato pa sta jo prevzela njegova sinova Arnold in Paul, ki sta \u0161e pove\u010dala kapacitete izdelave. Tovarna se je za tem preimenovala v &#8220;Alfred Arnold und Konzertina Bandonion Fabrik&#8221;.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Doble A<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Takrat se je rodila blagovna znamka <strong>Doble A<\/strong> (dvojni A \u2013 Alfred Arnold \u2013 najpresti\u017enej\u0161a znamka, znana tudi pod imenom \u00bbPremier\u00ab. Tista, ki nosi zvok tanga ter hkrati \u017ealostno plat zgodbe o bandoneonu). Alfred Arnold je med ostalim, v letu 1930, naredil 25.000 bandoneonov, posebej za Argentino.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><a href=\"http:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/2012\/09\/bandoneon2.jpg\" rel=\"attachment wp-att-9697\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft wp-image-9697\" src=\"http:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/2012\/09\/bandoneon2.jpg\" alt=\"bandoneon2\" width=\"318\" height=\"297\" srcset=\"https:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/2012\/09\/bandoneon2.jpg 300w, https:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/2012\/09\/bandoneon2-1170x1092.jpg 1170w\" sizes=\"auto, (max-width: 318px) 100vw, 318px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Zanimanje za ta in\u0161trument je bilo tako veliko, da so imeli samo pri Doble A preko 100 zaposlenih. Kasneje so uvedli \u0161e blagovno znamko \u00bbAmerica\u00ab.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Tovarna v Carlsfeldu je obratovala do leta 1949. Nato so bili prisiljeni v prekinitev proizvodnje in spremembo namembnosti tovarne, in sicer v izdelavo izdelkov za nem\u0161ko avtomobilsko industrijo.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Dru\u017eina je sicer nadaljevala s proizvodnjo, vendar v manj\u0161em obsegu v mestu Obersthaussen, z znamko &#8220;Arno Arnold Bandonion Fabrik&#8221;. S smrtjo vnuka Arna Arnolda, leta 1971, pa so se zaprla vrata tudi te proizvodnje. Od takrat naprej se bandoneoni \u017eal ne izdelujejo ve\u010d.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Najbolj\u0161i bandoneoni, ki obstajajo danes, so bili izdelani pred 60 leti. Ko se je po vojni spremenila proizvodnja tovarne Alfreda Arnolda, so se namre\u010d prenehali proizvajati bandoneoni znamke Doble A.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Danes si veliko mladih glasbenikov obupno \u017eeli tak bandoneon, pa \u017eal ne morejo priti do njega. Pravzaprav jih je vsako leto manj.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Deloma gre to na ra\u010dun uporabe instrumenta oz. izrabe. Ve\u010dji del pa na ra\u010dun popularizacije glasbe in plesa v zadnjih 20. letih, s \u010dimer se je za\u010dela zbirateljska mrzlica teh in\u0161trumentov. Veliko ljudi je bandoneone pokupilo in odneslo v Ameriko, Evropo in Azijo. Zaradi tega pa je danes mladim glasbenikom na voljo vedno manj bandoneonov. Pa tudi privo\u0161\u010dijo si jih zelo te\u017eko. Doble A stane namre\u010d od 4.000,00 $ navzgor. Veliko jih je bilo tudi pokradenih in nato prodanih na sivem trgu.<\/p>\n<p>Vendar za pre\u017eivetje tanga in ustvarjanje nove glasbe, bandoneon ne bi smel postati zbirka v kolekciji ali trofeja od dopusta!! Instrument je potreben za glasbenike, da bodo le-ti naprej ustvarjali tango glasbo, ki je ena izmed kulturnih dedi\u0161\u010din sveta. \u010cisto zares. Unesco je namre\u010d 1. oktobra 2009 podelil tangu, kot glasbeno in plesno zvrst, status kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Bandoneon iz Nem\u010dije? Med zgodovinarji je veliko dilem o tem, kdo naj bi imel dejansko zaslugo za za\u010detek bandonena. Vendar pa so si edini v tem, da izvira iz Nem\u010dije. Kot vsak nov izum, je imel tudi ta \u010disto prakti\u010den namen. Bandoneon je malo glasbilo, ki je postalo hitro popularno, saj ljudje niso imeli denarja&#8230;<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":16870,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[57],"tags":[],"class_list":["post-9691","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-tango-glasba"],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/Bandoneon-Doble-AA.png","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9691","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9691"}],"version-history":[{"count":43,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9691\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17371,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9691\/revisions\/17371"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16870"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9691"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9691"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9691"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}