Kaj se poslu\u0161a na ve\u010derih argentinskega tanga?<\/p>\n
Pri\u010dujo\u010di \u010dlanek je namenjen vsem plesalcem tanga in tudi tistim, ki se \u0161ele ukvarjajo z mislijo, da bi poskusili svojo \u2018sre\u010do\u2019 na plesi\u0161\u010du. Menim pa, da bo zanimiv tudi za tiste, ki imajo radi dobro glasbo oz. so malce zahtevnej\u0161i poslu\u0161alci, kajti tango glasba ni glasba \u2018na prvo \u017eogo\u2019.<\/p>\n
Sam se ukvarjam z vrtenjem glasbe na ve\u010derih argentinskega tanga in ljudje me mnogokrat prosijo, naj jim povem kaj ve\u010d o tej glasbi, npr. od kod izvira, kdo so ustvarjalci in zakaj je njihova glasba po 70 letih \u0161e vedno stalnica na plesnih ve\u010derih po vsem svetu \u2026 Upam, da bo ta prispevek ponudil odgovore na katero od vpra\u0161anj, neple\u0161o\u010dim in novincem v tangu pa naj bo popotnica v svet tango glasbe.<\/p>\n
Uvodoma \u017eelim povedati, da se glasba argentinskega tanga tesno povezuje s tango plesom in tudi plesalci so njena najzvestej\u0161a publika. Tango glasbo so namre\u010d ustvarjali zaradi plesa. Ni bila pisana za odrske nastope, temve\u010d izklju\u010dno za plesalce na plesi\u0161\u010dih. Tako vse, kar velja za tango glasbo, velja tudi tango kot ples. \u0160ele po zlati dobi (epoca de oro), tj. po letu 1955, so za\u010deli ustvarjali tango za na oder, a te glasbe se na ve\u010dernih plesih dandanes ne sli\u0161i.<\/p>\n
Od celotne zakladnice tango glasbe se na plesnih dogodkih vrti med 400 in 500 pesmi. Kako to, da se jih plesalci ne naveli\u010damo? Da bi dobili odgovor, moramo pogledati na tango kot na ples. Tango je improvizacija; ni predpisanih korakov ali pravil, ki bi omejevala plesalce. Obstaja pa bonton oz. kultura, ki omogo\u010da, da vse skupaj funkcionira. Ker sam ne samo vrtim glasbo, ampak tudi aktivno ple\u0161em in u\u010dim, se ljudje name obra\u010dajo z razli\u010dnimi vpra\u0161anji.<\/p>\n
Marsikdo, ki tanga (\u0161e) ne ple\u0161e, me za\u010dudeno vpra\u0161a, kako to, da ni mogo\u010de ugotoviti zaporedja korakov in zakaj vsi na plesi\u0161\u010du ple\u0161ejo druga\u010de. Takrat vedno rad odgovorim s prispodobo, da je tango kot u\u010denje tujega jezika. Najprej \u0161iri\u0161 besedni zaklad in spoznava\u0161 slovnico, in ko to obvlada\u0161, se lahko pogovarja\u0161 s komerkoli, ki govori ta jezik.<\/p>\n
Tako je tudi v tangu, na te\u010dajih se nau\u010dimo temelje, osnove, ki omogo\u010dajo, da elemente uporabi\u0161 na ne\u0161teto na\u010dinov. Pri standardnih plesih pa je malce druga\u010de, tam je dovolj, da se nau\u010di\u0161 pesem na pamet, ni se ti treba u\u010diti slovnice in besedi\u0161\u010da. Celo eden od u\u010diteljev standardnih plesov mi je neko\u010d rekel, da je pri standardnih plesih precej preprosto \u2013 v roke dobi\u0161 knjigo, kjer so zapisani liki in figure, se jih nau\u010di\u0161 in to je to. Tango pa ni nikjer napisan, prena\u0161a se z ustnim izro\u010dilom oz. prek u\u010denja tistih, ki so se ga nau\u010dil plesati v tridesetih, \u0161tiridesetih letih prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n
Kot re\u010deno, je tango improvizacija\u00a0 \u2013 vsak ples je druga\u010den in tudi na isto pesem vsaki\u010d ple\u0161emo druga\u010de. Prav zato se plesalci ne naveli\u010damo teh 400, 500 skladb, ki jih ves \u010das poslu\u0161amo. Poleg tega nam glasba, ki jo sli\u0161imo ve\u010dkrat, postaja \u010dedalje bli\u017eja, kar nam omogo\u010da \u0161e bolj\u0161o improvizacijo z razli\u010dnimi partnerji. \u010ce sli\u0161imo znano glasbo, se ne po\u010dutimo negotove, tudi \u010de z nekom prvi\u010d ple\u0161emo.<\/p>\n
Obdobij tango glasbe je ve\u010d. Navedene letnice so okvirne in niso strog mejnik med obdobji, prav tako se z nastopom novega obdobja ni za\u010del pisati povsem druga\u010den tango. Temelji delitve na obdobja so predvsem \u0161irjenje tanga po svetu, tehni\u010dni napredek v snemalnih studiih, vedno ve\u010dje uveljavljanje pevca v orkestru \u2026<\/p>\n
V obdobje guardia vieja uvr\u0161\u010damo t. i. stare tango orkestre,<\/strong> ki so prevladovali med l. 1920 in l. 1938. Ti orkestri so: Adolfo Carabelli, Franscico Canaro, Francisco Lomuto, Julio De Caro, Osvaldo Fresedo, Orquesta Tipica Victor, Roberto Firpo, Edgardo Donato.<\/p>\n Sledila je zlata doba argentinskega tanga oz. epoca de oro<\/strong>, ki je trajala nekje od l. 1938 do l. 1955. Pomembnej\u0161imi orkestri takrat so bili: Angel D\u2019Agostino, Anibal Troilo, Carlos Di Sarli, Enrique Rodriguez, Juan D\u2019Arienzo, Lucio Demare, Miguel Calo, Pedro Laurenz, Ricardo Tanturi, Rodolfo Biagi in Osvaldo Pugliese.<\/p>\n Po letu 1955 se za\u010dne prehodno obdobje<\/strong>, v katerem so imeli vodilno vlogo orkestri Alfredo De Angelis, Florindo Sassone, Enrique Francini & Armando Pontier, Hector Varela, El Arranque in Orquesta Color Tango.<\/p>\n Z Astorjem Piazzollo, ki je v tango pripeljal d\u017eez, se je za\u010delo obdobje modernega tanga<\/strong>, kasneje pa je tango dobil tudi elektronski pridih (Bajofondo, Carlos Libedinsky, Gotan Project, Otros Aires, Tanghetto).<\/p>\n Glasba iz obdobij guardia vieja in epoca de oro velja za plesno glasbo, po letu 1955 pa so orkestri za\u010deli igrati predvsem aran\u017emaje za odrsko produkcijo, za poslu\u0161alce; tako so bile priredbe dalj\u0161e, zahtevnej\u0161e in kompleksnej\u0161e. Tak\u0161na glasba je postala zanimiva za \u0161ir\u0161o publiko (ve\u010dina je \u017ee sli\u0161ala za Astorja Piazzollo, saj je naredil aran\u017emaje in d\u017eez kompozicije ter tako pribli\u017eal tango glasbo \u0161ir\u0161i publiki), medtem ko so plesalci ostali zvesti glasbi iz prvih dveh obdobij, saj je bila pisana njim na ko\u017eo. In tako je \u0161e danes.<\/p>\n Rad bi predstavil \u0161e \u0161tiri najve\u010dje orkestre, katerih glasba naj ne bi manjkala na nobenem plesnem ve\u010deru argentinskega tanga. Zaradi njihovega bogatega opusa instrumentalne glasbe in vokalnih mojstrovin z razli\u010dni pevci ter zaradi dolgega obdobja ustvarjanja, prisotnosti po vsem svetu in zaslug za popularizacijo tanga v\u010dasih in danes veljajo za najve\u010dje orkestre argentinskega tanga vseh \u010dasov. V tem prispevku predstavljam dva orkestra, prihodnji\u010d pa \u0161e preostala dva.<\/p>\n Juan D\u2019Arienzo (14. 12. 1900\u201314. 1. 1976) <\/strong>z vzdevkom El rey del compas (Kralj ritma) je bil violinist in dolgoletni vodja orkestra. Moderna razli\u010dica njegovega orkestra bi bili Rolling Stonesi. Zanj je zna\u010dilna ritmi\u010dna glasba. Ritem, ritem, ritem. Ne glede na to, ali je skladba instrumentalna ali vokalna, vedno je v ozadju ritem. Veliko je sodeloval s priznanimi pevci, kot so Alberto Echag\u00fce, Hector Maure, Armando Laborde, Jorge Valdez, Mario Bustos in drugi. D\u2019Arienzo je neko\u010d dejal: \u00bbTango mora imeti tri stvari: ritem, prvi vtis in nianse v glasbi. In orkester mora imeti predvsem \u017eivljenje! Menim, da je to razlog, da je moj orkester deloval ve\u010d kot 50 let. In ko so mi dali takoj na za\u010detku kariere vzdevek El rey del compas, mi je bilo \u010disto v\u0161e\u010d.\u00ab<\/p>\n 20 pesmi za vsakega za\u010detnika: <\/strong>Nada Mas, El flete, Pensalo Bien, No mientas, Mandria, La bruja, La Cumparsita (1951), Paciencia, Dime mi Amor, Bien Pulenta, Gallo Ciego, La Payanca, El Irresistible, La Cicatriz, Milonga Vieja Milonga, Amor y cielo, Lagrimas y Sonrisas, Ya Lo Ves, El Puntazo, Este es el Rey, Humillac\u00f3n.<\/p>\n Anibal Troilo (11. 7. 1914\u201318. 5. 1975),<\/strong> imenovali so ga tudi Pichucho in El Gordo (Debeli), je bil veliki bandoneonist tistega \u010dasa in vodja zasedbe. Za uresni\u010ditev svojih glasbenih idej je znal pridobiti najbolj\u0161e pevce in glasbenike. V zgodnjih letih je ustvarjal izrazito ritmi\u010dno glasbo, potem pa je postopoma pre\u0161el v melodi\u010dno in orkestrsko smer. Kot zanimivost naj \u0161e omenim, da je v njegovi zasedbi nekaj \u010dasa igral bandoneon tudi prej omenjeni Astor Piazzolla. Tudi Troilo je ustvaril ne\u0161teto hitov s pevci, kot so Francisco Fiorentino, Alberto Marino, Floireal Ruiz, Edmundo Rivero, Jorge Casal, in med drugim sodeloval s kitaristom Robertom Grelom.<\/p>\n 20 pesmi za vsakega za\u010detnika:<\/strong> Milongueando En El 40, Cachirulo, Te Aconsejo Que Me Olvides, En Esta Tarde Gris, El bulin de la calle Ayacucho, Uno, Torentte, Coppas Amigas y Besos, Malena, Fuimos, Yo Soy El Tango, Con todo lo voz que tengo, Guapeando, Palomita blanca, Flor de Lino, Garua, Toda mi vida, Sosiego En La Noche, Cada Vez Que Me Recuerdes, Farol.<\/p>\n [su_button url=”http:\/\/www.calesitatango.si\/prijava\/” background=”#FFFFFF” color=”#000000″ size=”4″ center=”yes” radius=”0″ icon=”icon: thumbs-up” icon_color=”#000000″ text_shadow=”0px 0px 0px #000000″]VE\u010c O TANGO TE\u010cAJIH[\/su_button]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kaj se poslu\u0161a na ve\u010derih argentinskega tanga? Pri\u010dujo\u010di \u010dlanek je namenjen vsem plesalcem tanga in tudi tistim, ki se \u0161ele ukvarjajo z mislijo, da bi poskusili svojo \u2018sre\u010do\u2019 na plesi\u0161\u010du. Menim pa, da bo zanimiv tudi za tiste, ki imajo radi dobro glasbo oz. so malce zahtevnej\u0161i poslu\u0161alci, kajti tango glasba ni glasba \u2018na prvo…<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":10389,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[57],"tags":[],"class_list":["post-16594","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-tango-glasba"],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/www.calesitatango.si\/wp-content\/uploads\/2012\/10\/ID-10050100.jpg","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16594","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16594"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16594\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20020,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16594\/revisions\/20020"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16594"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16594"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.calesitatango.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16594"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}