Miguel Calo

Naslednji slavni tango bandoneonist je bil Miguel Calo. Rodil se je v okrožju Balvanera 29. oktobra leta 1907. Bil je eden izmed 16 otrok italijanskih izseljencev, ki so v tistem času iskali srečo na novi zemlji. Od 16. otrok jih je kar 6 našlo svoje delo na področju glasbe tega sveta. Od vseh je ravno Miguel pustil največji pečat.

Kratka dejstva:
Rojen: 29. oktober 1907, Balvanera.
Umrl: 24. maj 1972, Buenos Aires.
Inštrument: Violina, bandoneon.

V najstniških letih se je začel učiti violine, vendar jo je hitro zamenjal za bandoneon. Kot bandoneonist ja bil prisoten tudi v ostalih orkestrih. Njegov debi se je zgodil pred majhno publiko v kinu Independencia, v njegovem lastnem okrožju.

V njegovem ustvarjalenem obdobju lahko naredimo ločnico in ga razdelimo na dva dela. Na obdobje, ko je ustvarjal še v slogu Osvalda Freseda oziroma dosti podobno slogu Di Sarlija in kasneje po letu 1942 na obdobje, ko njegov zvok pomeni reprezentativen glas za obdobje 40. let, ko doseže plesni tango svoj vrhunec.

Calo hitro ustanovi svoj orkester, kjer tudi sam igra na bandoneon. Vendar se vodenju orkestra odpove zaradi turneje po Španiji z orkestorm Castilla, takrat se sreča tudi z enim izmed večjih pevcev tanga – Robertom Maidom.

Kasneje gre zopet na turnejo, tokrat ga Osvaldo Fresedo uspe prepričati, da gre z njim v Združene  države.

Leta 1932 ustanovi svojo zasedbo in že snema prve skladbe pri založbi Splendid. Od 1937 je Calo igral s svojim orkestrom na radiu, na večernih milongah, vendar uspeh doživi po letu 1942 s skladbo Al compas del corazon, ki jo je napisal član njegove zasedbe Domingo Federico na besedilo Homera Exposita.

Pesem je bila kot nalašč napisana na kožo glavnemu pevcu orkestra Raul Beronu. V tistih letih nadgradi svoj orkester in ga poimenuje Orquesta de las Estrellas – kar pomeni Orkester zvezd. V orkestru so bili Domingo Federico, Armando Pontier, Jose Cambareri, Felipe Ricciardi na bandoneonih, Enrique Mario Francini, Aquiles Aquilar, Ariol Aroldo Ghesaghi, Angel Bodas na violinah, Osmar Maderna na klavirju ter Ariel Pederna na kontrabasu. Mnogi med njimi so bili kasneje avtorji marsikatere uspešnice v tango glasbi.

Imel je tudi dober nabor pevcev. V njegovem orkestru so pele zvezde kot so: Raul Beron, danes še živeči Alberto Podesta, Raul Iriarte, Roberto Rufino, Roberto Arrieta, Tito Reyes, AlbertoM orel, Juan Carlo Fabri, Alberto Marino in še mnogi drugi.

Največji uspeh je doživel s pevcema Podestajem in Beronom, skupaj z njima je posnel 56 tangov. Tudi sam je skladal in napisal preko 60 skladb. Izmed njih je kar nekaj uspešnic, ki jih danes lahko slišimo redno na milongah, na primer Dos fracasos, Que falta que me haces, Que te importe que te llore, itd.

Pol letu 1963 zopet zbere in ustanovi svoj Orkester zved in z njimi nastopa na radiu Canal 9 in El Mundo, prav tako pa posname nove skladbe za založbo Odeon. Naziv tokratne zasedbe je “Miguel Caló y su orquesta de las estrellas’

Založba, za katero je Miguel Calo posnel največ skladb, je bila Odeon, vendar je na začetku snemal tudi za Splendid in proti koncu svoje kariere še za založbo Embassy.